Kurikulum za vrtce

Vrtec deluje po javno veljavnem programu Kurikulum za vrtce, ki predstavlja kakovostno podlago za profesionalno  delo in temelji predvsem na zagotavljanju enakovrednih pogojev za optimalni razvoj vsakega otroka in ob upoštevanju individualnih razlik v razvoju in učenju. Otrok je aktiven udeleženec procesa, ki z raziskovanjem, preizkušanjem in možnostjo izbire dejavnosti pridobiva nova znanja in spretnosti. Temeljni poudarki so na vzgojno-izobraževalnem procesu ter na celoti interakcij in izkušenj iz katerih se otrok uči.

V okviru Kurikuluma  smo odprti za uveljavljanje različnih posebnosti okolja, otrok ter staršev in upoštevanje skupinskih razlik (glede na spol, socialno in kulturno poreklo, svetovni nazor …) in ustvarjanje pogojev za njihovo izražanje,

Na ravni izbora vsebin, dejavnosti in materialov, ki naj otrokom omogočajo izkušnje in spoznanja o različnosti sveta (stvari, ljudi, kultur) upoštevamo  načelo različnosti in multikulturalizma. 

Kurikulum za vrtce vključuje dejavnosti, ki jih razvrščamo v naslednja področja: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika. 

Zapisani cilji pri posameznih področjih dejavnosti predstavljajo okvir, znotraj katerega so vsebine in dejavnosti strokovna ponudba vzgojiteljem. Na ravni izvedbenega kurikula vzgojitelji predlagane vsebine in dejavnosti na različne načine povezujejo, dograjujejo in dopolnjujejo. Prilagojeni pa morajo biti  različnim potrebam, interesom in sposobnostim otrok, tako da optimalno prispeva k njihovemu razvoju in zdravju.

Gibanje

Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih življenja in poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja (plazenje, lazenje, hoja, tek itn.) do sestavljenih in zahtevnejših športnih dejavnosti. V predšolskem obdobju otroci z igro pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, ki jim prinašajo veselje in zadovoljstvo. 

Pozitivne spodbude so temeljne motivacijske metode pri delu z najmlajšimi. Vrtec otrokom vsakodnevno omogoči in jih spodbuja, da z različnimi dejavnostmi v prostoru in na prostem spoznajo in razvijejo gibalne sposobnosti ter usvojijo nekatere gibalne koncepte oziroma sheme. Z gibanjem si otroci razvijejo tudi intelektualne sposobnosti. Igra in gibanje imata pomembno vlogo tudi pri socialnem in emocionalnem razvoju. V elementarnih gibalnih igrah, ki predstavljajo osnovo športnih iger, otroci postopoma spoznavajo smisel in pomen upoštevanja pravil igre in se socializacijsko krepijo. 

Pri vseh dejavnostih in v vseh situacijah smo odgovorni za varnost otrok. Otroke navajamo na varnost pri izvajanju dejavnosti, uporabi igral in rekvizitov ter jih ozaveščamo o pomenu varnosti in sprejemanju osebne odgovornosti zanjo.

Jezik

Predšolsko obdobje  je najpomembnejše obdobje za razvoj govora, zato  jezikovna dejavnost v vrtcu vključuje široko polje sodelovanja in komunikacije z odraslimi, otroki, seznanjanje s pisnim jezikom in (skozi doživljanje) spoznavanje nacionalne in svetovne književnosti – lastne in tuje kulture. 

Otroci se v tem obdobju učijo izražati izkušnje, čustva, misli in razumeti sporočila drugih. Razvoj jezika je naravno vpleten v vsa področja dejavnosti. Zlasti od tretjega leta starosti dalje je pomemben tudi razvoj predpisalnih in predbralnih sposobnosti.

Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanja literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s pripovedovanjem, opisovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih igrah, dramatizacijah, izmišljanju zgodbic in pesmic, ob učenju otrok od otrok, in sicer v različnih socialnih igrah, pravljicah, izštevankah, rimah, šaljivkah, ugankah, besednih igrah itn., ki so preživele kot skupna lastnina skozi generacije.

Umetnost

Umetnost otroku omogoča udejanjanje ustvarjalnih potencialov, ki se kažejo  v njegovem igrivem raziskovanju in spoznavanju sveta, ki je zanj neizčrpen vir inspiracije, motivacije in vsebin na vseh področjih dejavnosti. 

Področje umetnosti vključuje različne umetniške zvrsti: likovno ustvarjalnost, ples, glasbo, gledališče in film.

Otroci imajo na razpolago  številne materiale in umetniška izrazna sredstva, s pomočjo katerih lahko razvijajo svoje specifične talente na tem področju.

Pomemben segment umetnosti je tudi estetsko doživljanje, pri čemer  se odražata otrokov prirojeni čut za umetniški red in privzgojeni čut za lepo, ki ga oblikujeta socialno in kulturno okolje. 

V umetnosti lahko otrok predstavi svoja najbolj skrita čustva, dogodke ali pa se posveča zgolj eksperimentiranju z umetniškim jezikom.  

Izkušnje na področju umetnosti so zaradi celovitosti doživljanja in ustvarjanja pomemben dejavnik uravnoteženega otrokovega razvoja in duševnega zdravja.

Družba

Otrok v vrtcu postopoma spoznava bližnje družbeno okolje (vsakdanje življenje ljudi, družinsko življenje, delovna okolja in poklice, kulturno življenje, javno življenje itn.) in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo. 

Otroci spoznajo svoj domači kraj in se hkrati vključujejo tudi v kulturo, v kateri živimo. 

Vsakdanje življenje v vrtcu, vsakdanja rutina, rituali, dogodki, dnevni red itn. morajo otroku omogočati občutek pripadnosti, ustvarjati prijetno vzdušje in omogočati vzpostavljanje vezi med vrtcem in družinskim življenjem ter krepiti vzgojo za vrednote. 

V vrtcu je otrokom treba omogočiti, da spoznavajo svoje omejitve in meje sprejemljivega vedenja, ter da doživljajo vrtec kot okolje, v katerem se potrjujejo kot posamezniki in imajo možnost razvijati občutek za sodelovanje.

Matematika

Otroci se v vrtcu seznanjajo z matematiko na zelo igriv način skozi vsakdanje življenje, zato jim želimo omogočiti, da matematiko doživljajo kot prijetno izkušnjo. V sklopu matematičnih dejavnosti otroci razvijajo matematično mišljenje in matematične spretnosti. 

 

Ob različnih matematičnih dejavnostih (štetje,  sestavljanje delov v celoto, poimenovanje  likov, teles, izrazov za opis položaja in drugih besed s področja matematike, klasificiranje in razvrščanje, uporaba razpredelnic in grafičnih prikazov, uporaba simbolov, merjenje, raziskovanje vzroka in posledice, zaporedja, ..) se mora otrok dobro počutiti, biti mu morajo v veselje, doživeti mora uspeh ob svojih rešitvah.

Narava

Otrok v sklopu tega področja postopno razvija naravoslovne pojme in  naravoslovno mišljenje, spoznava živali, rastline, predmete in pojave okoli sebe ter se usmerja v aktivno delovanje za ohranitev naravnega okolja. 

Z naravoslovnimi dejavnostmi otrok hkrati spoznava tudi sebe, svoje telo in svoje zmožnosti.

Pri naravoslovnih dejavnostih se otrok uči strategij mišljenja in raziskovanja, zato mu je potrebno omogočiti dovolj priložnosti in časa, da z lastnim preizkušanjem začuti lastnosti narave z vsemi čutili.

Otrokom želimo približati lepoto stvarstva  v vsej njegovi  lepoti in z vsemi njegovimi  naravnimi ritmi in ga hkrati spodbujati da ga spoštuje in varuje.